so that you know.. =)

Heeei J

Hm ja, se opravicujem, ker v zadnjemu mesecu nisem bla nic kaj prevec pridna, kar se tice komuniciranja z Slovenijo. Stvar je v tem, da mi je preprosto povedano sedl .. kako nej se izrazim?.. samo zivet v Berlinu, brez pojasnjevanja n razlaganja in tko.. bit mal res on my own, tako da ja, nisem pisala mejlov, nisem klicala (razen mamice, seveda) in nisem pisala bloga. sem bla mal bolj na off.

To pa se ne pomeni, da vas nisem pogresala, uh, ne mine dan ko se ne bi spomnila na folk, ki ga mam v Sloveniji in pocasi a vztrajno se v meni prebuja zelja po tem, da bi bla spet doma, med ljudmi ki jih res poznam in ki poznajo mene.. zacela sem pogresat tud cist banalne zadeve, kot je voznja z avtom in jutranje prebiranje Dnevnika.. tko da ja, se 5 tednov prb., potem pa priflajam bek, skorajda z veseljem.

Kwaj kj blo?

Nic, 1. sepetembra sem zacela s tecajm nemscine. Pred tem sem mogla it pisat test, da so me razvrstil u tapravi level. No, prvi dan k sm prsla tja je blo grozno. Prfoksa stara k svet, zdolgocasena in dolgocasna najbolj mozno, sosolci vsi cudni, piko na i je pa postavil en smrdljiv arabec (sej ne da am kej prot njimi drugac, sam res je smrdev pa arabec je bil), ki je NONSTOP stepal, ampak ne tko kt aljo, ful bolj, kakorkoli je to sploh mozno, pa ful bolj naglas, ker je mel eno sumeco trenerko, in mi je su reeeeees na zivce, pomoje niti ne samo men. Tako da sem med odmorom pobrala sila in kopita in sla rajs na kitajske nudelne s piscancom, katerih se mi je reees ful zlustal, pomoje da zato, ker je blo v razredu ene 5 kitajcev =)

No, naslednji dan sem se odlocla, da tja notr pod nobenim pogojem ne grem vec, tko da sem se sla prepisat v drugo skupino. Kar je blo vec kot pametno, ker sem prsla v ful simpaticno skupinco, z najboljso prfokso ever. Ja no, prfoksa je najvecja faca, skoz naspidirana, skoz se neki zafrkava, ful se trud da bi stekal kaj hoce povedat, zato skace po razredu, rise, kril z rokami, rezgeta, laja, wtv, sam da bi jo razumel. Ves cas tud hod okol po klasu in vsakmu posebej popravla vaje, ki jih delamo in tko, uglavem prou fajn. Morm rect, da sem se u temu mescu naucila dost vec nemscine kt pa prej u 4 letih srednje sole + 2 letih turistice. Resno. Sej ne da zej pa neki ful znam govort, ampak vsaj razumem jih priblizno.  U pa koncno mam eno prjatlco spet, da se ne druzim sam s tipi skos ane, ime ji je Mirazu (ne vem kako se to napise), in je iz mehike pa kle bejbisita za par mescov. Aja pa zanc sem naletela na dve blond bejbe, nazgane najbol mozno (ce sta kadile na S-Bahnu), sam res face, sem jih sprasvala kje je en klub, pa sta rekle da gresta kr z mano. Sej ne da smo rable eno uro predn sta unidve najdle tist klub sam ok.. =) it was one hell of dogodivscina J kej vec pa o mojih malih podvigih kle ne bi razlagala, povem se kj ko se vidmo a?

Aja pa da se povem, moja mami je bla tri tedne v toplicah zej, zj je pa doma pa fuuul bols se ze pocut, skos hod na sprehode pa vn pa tko, ful se je ze zredila tko da res kul an. Sej jo ze ful pogresam, pa ata pa fotra pa tamale pa vse..

September je v Berlinu lep mesec. Soncek pridno sveti, ljudje so dobre volje, parkci so v svojem najboljsem moodu, vsi oranzno rumeni in tko.. upam da bo oktobra vreme tud se zdrzov.

Se slismo a?

Chaw!

*** dogodek tedna: nova sezona my name is earl, pru del cist zmaga

Ti matr, a je res ze vec k 14 dni od tazadnga bloga?? Fuck, res mi ni jasno kam grejo dnevi. Lih kar bo jesen. bad?! =( Prejsn teden sva s Primozem ostala sama. =( snezana in milena sta naju s tezkim srcem zapustile. Ful mi je blo bad ko sta sle, sploh zarad Milence, ker je res kul in sva se res zastekale. Pogresala bom najine pohode po mestu, popoldansko popivanje ob Spreeju, cekiranje miskotov na postajah… ah =( sicer sva pa ze zmenjene, da prideva drugo leto skupaj za kak mesec nazaj. Bomo vidli Svetla tocka vsega tega pa je, da sem »podedvala« njeno ultra kjut sobico. Sej Primoz je uredu fant, sam sem res ze posteno pogresala svoj cimer, place of my own, kjer lahko ksn vecer pogledam kak muvi (mam od lejke laptopa, woohoo), al pa berem aaal… karkol=) takoj taprvi vecer sem mela eno uizi privat otvoritev, sem neki spila (ja, pocas morm nehat tok pit, drugac se loh kr pridruzm AA sekti, ki ma VSAK dan, razen torka zborovanje v nasemu hostlu odspodej. pa res so vsi mal cudni.), poslusala muziko, pogledala po dolgmu casu spet The Shining, ta film me vsakic nasmeje, pa je tooooook sedl

Tko da ja, trenutno smo v flatu trije, ucer je prsla s Sonjo&co. iz Slovenije ena Monika, v hostlu pa sta se dve Katji, ena dela isto kot midva, druga pa pospravla hostel, septembra pa gresta, pa pridejo ene druge punce. Sam nic ne vem kdo, kdaj, zakaj… Clovk, ki mi gre tukej ful na kurac je pa bejba po imenu Nina. Sem je prisla na tecaj nemscine. In bo kle do konca septembra. Ne morm povedat z besedami kok je to zopren clovek, fak ej, zenska skoooooz nekej govori in nic ne pove, skoz neki tezi vsem kle v hostlu, pa O WWaW, njena ful dobra kolega sta Sebastian in Domen Kumar. Mislim, da to pove vse. V Ljubljani ma kao en kafic in je zarad tega vsa pomembna. Baje da zna delat najboljso kavo na svetu. To pove takoj vsakemu, ki ji nameni 5 min cajta. Nemscina mi se vedno ne gre lih najbolj od rok oz. ust, ceprou se neki trudm, hecno je, ko pride kak dojch gost v hostel, pa ga prasam po nemsko kaj zeli, ker to pac se nekak znam in pol mi najdalj cajta razlaga zakaj je prisel in kaj hoce, jz ga pa sam gledam in mi gre kr na smeh ker mi pol kurca ni jasn, kaj govori. Sam ja, probam se zapomnit besede pa tko, prou mi pride knjigca ki mi jo je Darja kupila (hvala, Darkec moj, se enkt**), pa septembra bom sla v tecaj. Sem odkrila enga, ki je ful pocen, tko 230€ za cel mesec, baje da je gut, hod se pa pet dni na teden od 9h do 12h. Komaj cakam, res =)

Berlin je dost pocen, oz. nic drazi kot Slovenija, ce si v tapravi trgovini, lahko je pa tud drag ko sto mater. Najvec kesa mi gre za sadje. Ena faking kila grozdja npr. stane okol 3€. Kila nekatrin 2,5€. Pa omake za riz se mi zdijo tud dost drage. Pa voda. Sam na sreco je voda s pipe v Berlinu ful cista (celo dojencki jo lohk pijejo;), tko da vsaj pri tem mal prsparam. Pa kul je, ker mamo najrazlicnejso hrano v kuhnji v hostlu tud.Kar je se super tukej so najrazlicnejsi fast-foodi, sploh ksne ulce zmagajo, npr. okol Warschauer str, Oranienburger str., Oranien str…. In s fast foodi ne mislim na hamburgerje in hotdoge, ampak na noro dobre in relativno poceni kitajske, indijske, turske, tajske zadevsne, sushi.. Res, nic ni boljsga od indijskega kroznika al pa kitajskih nudelcov s piscancom in zelenjavo. Lih fajn se najes, pa se vedno si normalno zmozen nadaljnega premikanja po mestu. Love it! =)Ja no.. tok o berlinskem futru.

Moj najljubsi berlinski okolis je Friedrichshain. Je na vzhodnemu delu Berlina, vsec mi je pa, ker ni turisticen okolis, v njem se mesajo najrazlicnejse kulture, tam je ogromno manjsih butikov s kul cunjami, moji ljubi orientalski fast foodi, underground klubi in tko… v Friedrichshainu je tud moj najljubsi plejs za partije, v stilu nase metelkove, sam da ein bischen vec dogaja, afkorz.

Folk tukej je po vecini kul, sploh me navdusuje njihova prijaznost. Npr. ce stojim kje z zemljevidom v roki skor vedno pride kdo zraven in prasa ce lahko kej pomaga… spoznavam ful zanimive ljudi, vsak je cist nekej druzga. Spoznala sem npr. 19 let starga mulca iz Hondurasa, ki je kle na obisku pri fotru, ki je ambasador Hondurasa. Povedal mi je celo zivljensko zgodbo, kako sta se tastaradva locila, ko je bil cist mejhn in je zivel najprej pri mtki, pol pri fotru, ki se je porocu z eno zensko, ki njega ful ni marala, in je su nazaj k mtki ki je potem umrla, ko je bil star 10 let in je su nazaj k fotru, pol pa delat ze pri 15… ugl. zj je pri fotru, sam mu ne sede, ker ga maceha pac sovraz. Zvi sicer v ful lepmu stanovanju sred Potsdamer platza, sam mu fotr noce dat nic kesa, ker ga skrbi, da ne bi vse zapravu za droge. Lol. Tko da cel dan postopa po Potsdamer platsu in nima nic za pocet. Revez. Pol sem spoznala Sabine, ki jo je na isti dan lih pustu fant, s katerim sta bla skup 3 leta. Je povedala, da je zvela pri njemu zastonj, zj pa nima pojma kaj bo nardila, ker jo tip mece ven, ona pa nima 0 kesa.. je rekla da ce se bo mogla prodajat se bo pac sla. Raj to, kot pa da bi cvrla pomfri v Macdonaldsu. Hmm.. sam se mi je ni dal prepricvat v nasprotno. Itak ne bi pomagal. Sva skup spile ene pol litra whiskija, punca je jokala, pol se je smejala, pickale sva cez tipe ene 2 ure, pol je pa zategnila lajno koke in sla densat, pa je nisem vec vidla. Zanimiva punca, res. Ful uredu, sam mal zmesana.Mam tud nouga prjatla, ki sicer prihaja iz Senegala, sam ze 7 let zivi tukej, studira, za kes pa skrbi za rozice v parkih, se pravi da je vrtnar =) ime mu je Dion in je tok faca. Zgleda k da bi usel iz ksne ameriske komedije, probite si pac predstavlat, crn ko noc, z dredi, ves pocasen od prevec trave drgac pa res brihten pa najbl prjazn, z unim schilliranim rasta naglasom kao »I smoke weed and i listen reggae and everything is ok man. Life is good man. Yeah.« Prejsn dan sem sla z njim na en reggae fest pa je blo ful zabavno, smo se druzl z njegovimi rasta kolegi, najvecje face usi, ne vem kdaj sem se nazadnje tok presmejala. jest med stirimi pocenimi crnci in eno poceno crnko. swasta =)

S kom sem se lupckala tokrat? =) heh, z nizozemcem po imenu Pauli. Nevem tocno kako sva padla v debato, sam spomnm se, da mi je bil takoj fuuul vsec. Zakaj? Ker je bil fuul podoben Rolandu, mojmu kriminalistu, heh, sploh v usta in nacin govorjenja (jao…). Do svojga 15 leta je zivel v Berlinu pol se je pa z mtko preselu na Nizozemsk in celo spremenu svoj priimk, nevem zakaj. V Berlin je prsu sam na fuck parade s svojo lezbicno kolegico, s katero trenutno potuje po Evropi. Za moj okus ma sicer mal prevec izkusenj z najrazlicnejsemi psihadelicnimi drogami (cudno a? nizozemci zmesani=), drugac je pa ful simpaticen. Je blo zanimivo poslusat njegve zblojene zgodbice, kako je recimo enkt mogu it v zapor, ker je s kolegom na eni prireditvi v mestu v posebej nastimane vodomete zlil litre barvaste pene in..ja no si loh predstavlate kako je to zgledal.. no in ker ni mel kesa za placat skodo je mogu za tri mesce u zapor. Pa je reku da sploh ni blo tok bedno. Sm ga pa pozabla prasat kako so ga ujel. Smesn je blo, ker sva zutrj ob desetih pred hostlom, ko sva se poslavljala srecala nino:D bohved ka si je mogla mislt, ker se sploh noce pogovarjat vec z mano.. TNX GOD

Aja ow, adrian… auch, zj je ze v ameriki. ;(

Ja no, vem da sem par stvari pozabla oment, sam se zj ne spomnem. Neki fotk bom dala gor, kmalu.

Enivej, mam se se vedno super, kul se pocutm, ne vem kaj je v tem mestu, neki »carobnega«, kar ti da energijo, nekej, kar ti da mislt, da je to to, stari, bejz ven, pocni kej, karkol, toj lajf… =)

Vesela sem, ker mam priloznost dozivet svoj 22. rojstni dan tukejle, sam mal mi je bedno, ker ne bo mojih ljubih prijateljckov kle, da bi se skup mal »poveselil«. Hihi ;D varja’s gathering letos torej odpade. no ja, bomo pa ksno rekl, ko pridem nazaj.

Lepo se mejte, ko ga boste kej pil te dni, pa nikar ne pozabte na moj zdravje nazdravt:P Se tipkamo.

Cheers!

Sow.. sori ker nisem prevec pridna kar se tice javljanja iz kle, sam tukaj se je koncno zacelo poletje, tako da sem cez dan bolj al manj skoz nekje izven obmocja hostla, ce ne drugje, v kakem parku pa tko.. Domov prihajam ob bolj poznih urah, prijetno utrujena in cist nemotivirana za posedanje pred racunalnikom. Kar seveda sploh ni tako slabo =) Tak al tak se pa tukaj ne dogaja nic kaj tko zelo posebnega, kar bi mogla nujno takoj porocat mojim najdrazjim slovenskim prijateljckom ..se da vse strnt v en mal daljsi blog, edin problem je, da se zj ko se skusam spomnt kaj bi mogla kej povedat, nekak res nic ne spomnm. Hm.. tko da sam ene par “highlightsov”:

Hmmm.. Aja. Ou jea. Najprej tole: Spoznala sem svojega idealnega fanta. Kiii pa je nekako out of reach, tako daaa… ane. O njem ste nekaj ze slisali, govorim namrec o Adrianu, my »one night standu« iz matrixa. Pol sva se cez nekej dni spet dobila in ce bi me tisti dan po pol ure kar sva se pogovarjala vprasal, ce bi se porocila z njim, bi verjetno se, brez zajebancije. In verjemte mi, dragi moji, u lajfu se nisem spoznala niti enega tipa, pa sem jih bolj al manj dobro spoznala ze kr dost, s katerim bi si lahko vsaj priblizno predstavljala zivet do konca zivljenja. Tud ne vem kdaj, ce sploh, ga spet bom. Adrian je pomoje ful pameten, ceprov sam trdi da ni. Star je 30, studira pa nevem katero stopnjo studija, mislm da kao magisterij, v fucking Minnieapollisu (zdej veste zakaj je tako zelo out of reach). Studij si placuje s tem, da uci nizje letnike, studira pa neke vrste science technology, je razlagov kaj, sam sem pozabla. Govori cisto amerisko anglescino, zato mu tud nisem takoj verjela, da je iz nemcije. Je res najbolj simpaticn in kul in sploh, pogovarjala sva se lah res o vsem, celo smisel za humor ma izredno dobro razvit,  po vrhu vsega pa poslusa, tako kot jaz, vse mozne zvrsti muzike, nima veze sej vem, sam to me res zmer ful ocara=) pa se lasje mu ful disijo, kul a? V podrobnosti se nocem spuscat, vseen je vse skupaj mal prevec osebno, sam uglavnm, res sva se najbol mozno zastekala, swasta an.. sam nazalost ja, zivi miljon km stran, tko da si po eni strani zelim, da ga sploh ne bi spoznala, ker si zj sploh ne predstavljam, kako se bom lahko kdaj se v koga zalubla, glede na to, kar sem vidla, da obstaja. Zmer sem si mislila, da so taki tipi sam v filmih in knjigah pa da ce je tip res skuliran ne more bit se lustn zravn in obratno.  Ta teden ga ni v berlinu, nasledn tedn se baje spet vidva, sam po eni strani ga sploh nocem vec srecat, ne znam cist razlozit zakaj, sam on res ni kr en tip, da bi bla loh en teden z njemu, pol pa aaaajde, have a nice life. Ze zej mi dost bedira vse skp, pa sploh nc tko ni blo.

Ja ne, tok o mojemu nesojenemu perfect tipu://

Kaj se je dogajal kj prejsn teden se niti ne spomnm, sam vikend vem da je bil kul. V soboto smo sle v en bar spet poslusat sandhya, potem smo sli pa skup v en park tam blizu, pa nam je sandhy naredu privat koncert s svojo kitaro. Tist Mauer park, kjer smo bli je res zakon, celo noc je tam polno ljudi, folk si zakuri ogenj al pa prinese lampinjone in pol se ga pije in druzi pac. Nobene policije ni, ki bi murila zarad alkohola al trave al cesarkol, zgleda pa res lepo, ker se vidi na desetine luck :>  ful je blo fajn lezat tam, pit pivo in poslusat sandhya, ki ma res najlepsi glas (morte poslusat komad na njegovi strani, ker je res kul www.sandhysondoro.com). V nedeljo smo hotli na en blues koncert, samo je sandhy neki narobe gledov, tako da ga nismo doziveli, sam je blo vseen zanimivo, ker je sandhy povedal veliko o indoneziji, o svojem lajfu v berlinu, kako je prisel sem, kok se je mogu prefukat, da zej vsaj priblizno dostojno zivi kot glasbenik.. Res mu zelim vse najboljse, ker si ful zasluz.

Aja pa prejsn teden smo sle poslusat Obamo, ampak res samo poslusat, ker vidle nismo niti televizije, oz komaj, ce smo ornk stegnile vrat. Poba je super, jz bi ga takoj volila. Sej je mozno da mal prevec fantazira o miru na svetu in mostovih med zda in eu, sam je gud filing ko stojis med 200.000 ljudmi, ki z upanjem na boljsi svet ploskajo vsemu kar rece. Jebat ga, nekje je treba zacet, pa ceprav pri besedah.

Heheh, u pondelk sem bla pa spet pri mojemu najljubsemu kriminalistu. Sonjo je klical nej pridem, da bom pogledala ene par fotk. Ni panike misko, ves da pridem, magari v München, sam da te senkt vidm. In res ga je blo lepo spet vidit, cukrcka enga. Ko sva se peljala v dvigalu in je on v polomljeni anglescini ves bogi poskusal razlozit nekaj v zvezi z mojim ukradenim telefonom sem si predstavljala .. heh .. sej veste .. swasta kakih dvejset sekund je trajala voznja in v tistem casu sem ga ze zdavnaj slekla in.. khmm,.. Bogi Roland =) Potem sem na hitro pogledala fotke, valda noben od unih Kevinov ni bil taprav (kdor je lep in simpaticen seveda ne more biti tudi nadarjen ;D), gruntala sem, da ce bi vseen rekla da se mi zdi en taprav, bi si prisluzila se kar nekaj ekstra uric rolanda, you know, sam nazalost nisem taka prasica. Podpisala sem spet ene tri papirje in potem again v lift, pa spet dvajset prelepih sekund voznje.. lallala.. nakonc se mi je upravicu (haloo??) ker niso nubenga najdl pa sm mu rekla da ni panike, da cist stekam, da more bit res zajeban bit kriminal polizei v berlinu, in pol sem ga mal prevec lepo pogledala se mi zdi, ker je revez mal zafarbov, lol.. Slovo je blo sploh lepo, mislim, da sva si rekla »byeee« ene trikrat, Celo pomahal mi je, ja res, ko sem odhajala.  uh ah

Preostanek tega tedna je minil brez posebnosti, je pa kr fajn, ker sta sla sefa za skor en mesc v Slovenijo na dopust, tako da nas je nas 5 samih. Je primoz sef, hahaha =) sej nam ni nc hudga, ko sta sonja in mitja tukej, sam vseen pase. Tko delamo se manj kot sicer=)

Ta vikend sem dezurna, pa mi cist sede, da sm prisiljena bit mal doma, da opravim ksne take zadeve kot je tale blog npr, pa slikce morm dat na komp pa tko… sam mal sem sprana donz, ker sem sla vcer z mileno in njenim loverjem iz tunizije na pir v nek ful lep lokal, koncno sem od tega tunizijca zvedla, kaj je fora pisanja iz desne proti levi. No pol sem sla pa sama (spet, ja) naprej v Icon club, fulj znan berlinski electro&dnb club. Sam mi ni blo prevec usec, ker je blo ful folka, placa pa se manj kot v stirki, tko da sem se ze cist odlocla da grem, pa sm pred klubom spoznala dva ful simpaticna francoza. Smo mal debatiral pol sta me pa prepricala da sem sla nazaj not. In mi ni blo zou, ker je bla cela njuna druzba res kul, omg francozi so take face, boli jih kurac, to kr skacejo, pa se zajebavajo pa densajo in tko, ne pa pri nas v diskacih, kjer ocitno velja nenapisano pravilo, da bolj kot si pri miru in resen, bolj si kul :/ No pol sem dozivela svoj prvi French kiss, hihi (konco, to sem si od nekdaj zelela- francozi so mi bli zmer ful hudi, pomoje zarad francoscine) in pol sem se pac mal lupckalapatko z enim od unih fantov, Patrickom po imenu, kej dost vec pa ne vem povedat, razn to da je bil res lustn pa prijazn, da zivi v Lionu in da je huge fan od Justice. Ob petih zutrj sem pa sla domov, ker sem se spomnila da mam ob 8h siht. Hvala bogu za mojga najdrazjega cimra, ki me je nadomescov do desetih.

Mja sori, prevec bluzim od tipov zadnje cajte (ubistvu se pocutm kt Carrie Bradshaw, k lezim tko k ona zmer lezi, na postli in tipkam en pickast blog na laptop, haha) sam kurc, nazalost nisem dost pametna, da bi lahko bluzla o dogajanju na berlinski borzi aaal ne vem.. o berlinskih znamenitostih si pa itak lahko preberete na wikipediji

Adjos, se slismo kej, sporocte me prosim kdaj pa kam vas lahko kej poklicem!

***Food of the day: rizota z lisickami z lidla za 2 € – 600g! (sparam)

Drnik of the day: diet pepsi (generation next)

Song of the day: Depeche mode – I feel you (very sexy)

Muvi of the day: Blues brothers (legendaren film=)

Person of the day: Primoz (zjutrej bi umrla ce bi mogla ob osmih ustat)

Idea of the day: lahko bi se vpisala v ksn tecaj joge al pa kej, ker mam res prevec cajta!

Weather of the day: dez (paaaaaaaaaaaase)

Fucking shit ej, ne morem verjet da je minil skoraj tocno en mesec odkar sem spakirala svoj tono tezak kufer in prsla v berlin. Cist prehitro cas bezi, res, dobro da mi ni treba nic delat, ce bi se delala vsak dan po kakih 7 ur, bi bla pa sploh katastrofa.

Kaj pocnem? Bluzim seveda, ampak bluzim with style Med tednom vstanem okoli devetih, grem pod tus, na zajtrk, potem pa picim v mesto. Vcasih sama, vcasih s cimrami. V pekarni pri postaji kupim Nescafe kofi to go za en euro in preden grem na vlak zvijem cigaret. Kam bom sploh sla se ponavadi odlocim sele na Potsdamer platzu, ko prestopim na drug bahn. Vcasih ko sem brez idej se usedem na avtobus in se mal furam okoli in potem izstopim tam kjer se mi zdi kul. Vcasih se zavlecem v kak park in berem, kak drug dan pa mi zasede potikanje po shoping centrih, samo to bolj redko. Mam pa dvojne lepe nove kavbojke Kul mi je tud sedet pred kakim barom ali na kasnem trgu in cekirat folk ki hodi mimo. Ce gre dez, se v najslabsem primeru usedem na ring in peljem okoli in poslusam muziko na ipodu. Fino je, ker se mi nikamor ne mudi, ker nimam niti najmanjse skrbi, ker lahko ure in ure samo sedim nekje in gledam v prazno in razmisljam al pa ne razmisljam sploh.. sej nc skrbet, tega drugac ne pocnem ure in ure, sam je pomirjajoce vedt, da bi lahko, ce bi hotla =) ob vecerih, ce ni druzga za pocet, sedimo na dvoriscu in debatiramo pa tko kej. zanc enkrat je blo precej hecno, ko smo se ga z bejbami zakadile in potem vse pocene sredi noci iz okna od flata slikale enga miskota brez majce, ki je sedel v hostlu na postli. s fleshom seveda. dvakrat. valda nas je tip videl in dal dol rulete. iz enih treh okenj pa so nas napadli in smo meli meli vojno s fotoaparati. Receptorke, ki ponoci svoje laste goste slikajo skozi okno stanovanja. Srhljivo, kaj?

V torek sem dobila novega cimra, ime mu je Primoz. Je najbolj prisrcno in milo bitje, kar sem jih kdaj spoznala. Ravno v tem trenutku, ko pisem blog, spi zraven mene na postli in objema ogromno plisasto marjetico=) On je bil ze prej tukaj dva meseca, potem je sel domov delat izpite, zej je pa prsu nazaj in bo verjetno kar en cas tuki. Takoj ta pru vecer sva se ze skupi usula z vodko in po nesreci pristala na drugem koncu Berlina, ko sva sla v mcdonalds. Sla sva se namrec peljat na ring, pa se je ta hudic sred poti ustavil in ni hotu naprej, kao tazadna fura pato, tako da sva mogla najdt bus, pa pol se enga, in se peljat skoz celo mesto nazaj. Vsaj smer sva zadela iz prve =) Naslednji dan sva se sla potikat po ikei in kupla eno ogromno in eno mal manjso svecko za v najino sobico. Aja prvic v zivljenju sem bla v ikei in mi je blo res waaaw. Kr vse majo not.

Prejsn dan sem sla pa prvic sama zvecer ven. V Watergatu je rolal James Zabiela in ker noben od cimrov ni fan te muzike, sem si pac natankala mal vodke in sla sama. Ko sem prsla do Friderichshaina se je dez tok zlival, da se mi res ni dal iskat ta Watergate club, tako da sem picla kr v Matrixa, ki je takoj pod postajo. Matrix club mi ze lani, ko smo bli tam s sosolci ni bil prevec vsec, sam jebatga, ce je ze lih zraven. Notri je blo odprtih 5 florov, od tega eni trije z nekim electro-housom, en hiphop flor in en kao greatest hits of all time. Sla sem po pir in poslusala najvecje hite,lol, in razmisljala kako pogresam mojo drago Masho, da bi mal poplesale, heheh. Skor v istem trenutku se je zraven usedel nek fantic, ki mu je blo prb. isto dolgcas kot meni. Zacela sva se neki zafrkavat in potem sva sla mal poplesat in ne mors verjet, ampak blo je skor tako, kt da bila to Masha v preobleki =) nisem si mislila da obstajajo tipi, ki tud znajo to delat =) kasneje sem zvedla da mu je ime Adrian in da zivi in east Germany in da je prisel v Berlin za par tednov h kolegu. Poba res najvecja faca, ful prjazn pa luskan pa pameten..celo anglescino obvlada, to je pr nemcih dost redko. par urc sva bla tm v klubu potem sva sla pa do njega oz. do njegovega kolega, katerega lih ni bilo doma. Mal sva se crkljala potem pa zaspala. Bla sem zelo prijetno presenecena, ker je bil poba najbol sweet, res ni cist nic tezil al pa kej poskusal, dejansko je bil cisto zadovoljen samo z lupckanjem=) Zakaj v Sloveniji ni tako skuliranih tipov a????????

Pa se ena globoka za na konec: Vcerej sem zvedla da je sodelavka iz kazinoja, mlada in simpaticna punca, umrla za levkemijo. Tri mesce nazaj mi je pa se razlagala, kam gre avgusta na dopust. Grozno res, ampak vsakemu se lahko zgodi. Zato se ne obremenjevat z nepomembnimi stvarmi, bit slabe volje zarad vsake najmanjse pizdarije in se pizdit za brezveze. Whatever you do, do it with love

Danes vam namesto slikc (danz sem na primozovem laptopu) posiljam myspace link od enega indonezijca, katerega smo vcer sle poslusat, ker ga Snezana slucajno osebno pozna, ne vem od kje ze. Tip ma najhujsi glas, pa ful dobre komade.

http://profile.myspace.com/index.cfm?fuseaction=user.viewprofile&friendid=75216755

OW!

***Muvi of the week: Reservation road

***Person of the week: moja mami (v zadnjih 14 dneh dala skoz 2 operacije, shujsala dodatne 3 kile, v bolnici je  ze 3 tedne, pa se zmer je dobre volje, vsakic ko se slisva)

***Place of the week: Alexanderplatz

Lp

Preden s5 zacnem bluzit, bi se rada zahvalila vsem skupaj in vsakemu posebej za podporo, ki sem jo bila delezna po objavi zadnjega bloga. Rada vas mam.Se enkrat morm poudarit, da vas ne bo skrbelo, da me tista pizdarija ni nc kej globlje zaznamovala, ne psihicno, se manj pa fizicno, tako da res ni panike. Samo ce zacnem razmisljat o tem in »obujati spomine« me se vedno strese. In me verjetno vedno bo. Jebat ga. Bedno mi je edin ker sem ostala brez mobitela in s tem brez vseh cifer in pa brez denarnice in s tem brez osebne, zdravstvene, bancne (ki jo baje ta teden po posti dobim novo), studentske… pa se ne sekiram kaj prevec, it could be much worse, ane. 

Tukaj v Berlinu drugace vse po starem (hvala bogu, heh). Zadnji teden smo dobro izkoristil za potepanje po in okoli Berlina. V petek recimo, smo nasemu Doriju zatezile da naj nas pelje v Dresden. Pa smo sli. Dresden je manjse do srednje veliko mesto 200 km stran iz Berlina, ultra lep in tko, znan je po svoji impozantni arhitekturi, ki jo je mal zdelala II. s.v., po drugi strani pa ji je dala dodaten car. Grad je naprimer se ves crn od bombardiranja, ampak sploh ne zgleda grdo al pa kej, ampak samo malo zamorjeno. Tam sred trga je na novo postavljena tud zbombardirana cerkev sv.B?,  ki se je v zgodovino vpisala kot prva cerkev, ki me je odkrito in res ful navdusla. Ni neki fulj okrancljana, ful je svetla, v kleti je pa ohranjeno svetisce, kjer so svoje cajte na skrivaj izvajal obrede, klal zivali in jih darovali, da bi se ocistil svojih grehov. Ful darky, ful scary, uglavnem, I like… =)

Po Dresdnu smo sli se do nacionalnega parka Sächsische Schweiz, kjer je tud supa-dupa lepo, kar poglejte fotko, ce ne verjamete

Uglavnem, prezivel smo totalno skuliran dan, pase tkole kdaj pa kdaj delat nic drugega kot gledat lepote tega sveta. Pa se Dori nas je cel cajt zabaval s pluvanjem skoz okno, cekiranjem dobrih misk, in s svojimi prijavami – »Jez grem kr kele za drevo scat pa nej me en kr ubije« – je samo ena izmed njih. Nej se enkrat omenim, da je Dori zupnik. Svasta, res. Po drugi strani je pa ful intiligenten in razgledan clovek. Kiii ne mara Cerkve in si lasti najnovejsi I-phone. Ful faca, res. V soboto smo se s cimrami odlocle da bo to dan za dark-tourism in sicer smo sle pogledat Sachenhausen. To je koncentracijsko taborisce na obrobju Berlina. Lahko si predstavljate kako je to zgledal, ful grozno pac vse skup, kaj pa druzga, res, prou cel cas ko gledas tiste barake, kjer so imel zaprte ljudi, pa strelski zid, krematorij, bolnisnico – kraj za poizkuse, mrtvasnico – kraj za seciranje se zivih zapornikov… fotke, ta prave obleke… ti srce razbija mal cudno naglas in po koncu ogleda smo ble vse pretresene in zamorjene.  Res sele k prides na plejs, kjer se je vse dogajal, si lahko vsaj prb. mal predstavljas, kako se je pocutil folk, ki je bil zaprt v koncentracijskemu taboriscu. Zvecer sva sle z Mileno (super oseba, skoda, ker se nismo nikol prej nic druzli, ceprov smo bli sosolci 3 leta) mal ukol, odkrile sva del Friderichshaina, kjer so ful lustni klubi in bari in tko. Ful lustn vecercic, morm rect. 

Nedelja…em am um..kaj je ze blo v nedeljo?? Aja nic, sla sem koncno na spancir po Tiergartnu, mal sem raziskala Alexanderplatz,  pol sem se pa pridruzla ostalim na Hachescher Marktu. To je eden izmed lepsih placov v mestu. Tam so taki lustni kafici, pa park pa tko. V ponedeljek sem celo mal delala, ker so ponedeljki moj dan za dezurstvo, v torek pa sem neverjetno hitro in lepo pospravila flat, ki ni vidu sesalca pomoje ze par let. Bila sem zelo zadovoljna in ponosna na svoje izjemne sposobnosti za ciscenje. Krasen obcutek res. Popoldne sva z Mitjo sla k zobarju. In ej, ne mors verjet kaksen zobar je to bil. Privat itak, ordinacijo ma v eni stari classy hisi z visokimi stropi, cel nadstropje je od njega. Stanovanje opremljeno v moderno – starinskem minimal stilu, nisem nek Dostojevski, zato ne morem lih opisat kako je tocno zgledal, ampak uglavnem ful hudo vse skupej, pred sobo, v kateri je isto minimalisticno opremljena ordinacija so stoli, tud v »sprejemni pisarni« je bol al manj samo miza in na njej en Mac, po celem stanovanju igra chill-out house muzika alla Cafe del Mar, za piko na i ma pa za medicinske sestre stiri prb.21 let stare brazilke in crnke, ki zgledajo, kot da bi usle iz naslovnice Playboya or smthn. Very cool. Very, very, very cool.Nisem mogla verjet, da se lahko na tako cudovitem plejsu dogajajo taki grozljivi zlocini, kot je npr.puljenje zob.Moja mala zobka uglavnem bosta prezivela teh nekaj mesecov, je reku dohtar, da mi jih lahko mal zbrusi ce hocem, pa sem rekla da je ze uredu. Ni treba. Ni panike. No problemos. Sej kul. Bo ze. =) 

Danes u sredo, heh, sem mogla bit pa ob 9h zjutraj na drugi strani mesta na Kriminalpolizei, zgradba IV, da smo nardili zapisnik pa to,od ropa. Valda Varja ne bi bla Varja, ce ne bi skor 20 minut zamudila. No, pol pa le pridem tja, v enem tretjem poizkusu najdem zgradbo IV in cakam. No in pol je prisel. Sigurno najlepsi, najbolj prijazen, najbolj simpaticen »Kriminalkommissar« ever. EVER!!! Z unimi iz ameriskih filmov vred. Ime mu je blo Roland, tak visok poba, star sigurno  ne vec kot 29 let, v lepih kavbojkah in srednje oprijeti majci, pobrit, s plavimi ucki, neznim glasom in najlepsim moznim nasmehom. Prikupno zmeden in skor mal sramezljiv. Ko me je prisel dol iskat sem najprej mislila, da je sigurno kak pomozni tajnik al pa kak vajenec al pa kej, ker res ni deloval kt kriminalisticni policaj. Sele ko me je pripelov v pisarno in se usedel za pisalno mizo, sem dojela, da je to clovek, ki dejansko lovi tatove in posiljevalce in verjetno celo morilce in nosi pistolo. Uno tapravo. Oh waw. Zaslisanje se je ful vleklo (shit a?;)), res je trajal da sem po delckih povedla zgodbo od celega vecera in naslednjega dne najprej angleskemu prevajalcu (edini slovenski je bil bolan) in da je potem on vse spet povedal Rolandu in Roland potem se zenski, ki je pisala zapisnik. Potem je vprasal, ce sem pripravljena pogledat fotke od prb. 500 crncev, ki vsaj mal ustrezajo opisu, ce bi mogoce koga prepoznala, sam sem odklonila. Pac, ne upam tvegat, da bi zbrala koga narobnega in mu povzrocila cel kup tezav. Kako nej pa prepoznam 2 crnca, ce jih mam 500 na izbiro? Men se zdijo crnci vsi priblizno glih. Ce bojo pa nasli kakega Kevina, ki ustreza opisu, me bojo pa useen poklical, da scekiram, ce je taprav.Uglavnem, na koncu mi je dal g. Kriminalkommissar svojo vizitko in rekel »You can call me anytime«. »Oh really?;))« – sem si mislila. Heh.

Berliner Weiß – rot und grün- mljask  Razgled iz strehe cerkve ob hostlu. Das ist die Kolonnenstraße right there   Originalno ohranjena meja med V&Z Berlinom. Cez zid si se preplezal, cez un pesek vmes pa ni skoraj nobeden prisel ziv.  

Toj to. V grobem in na kratko. 

Tchuzzzzz!  

Po daljsem premisleku sem se odlocila, da dam to na blog. Ne vem kaj si bo folk mislu, kako boste vzel vse skup, ampak kurc, tud to je del “mojega berlina”, brezveze se mi zdi skrivat in olepsevat zadevo, nevem zakaj bi pisala samo o lepih stvareh, ce je svet veliko vec kot  samo to.          

   V nedeljo je bla v centru Berlina spet cela stala zarad evropskega prvenstva. S puncami smo kuple vodko in se podale na Kudamm. Nekaj casa smo ga pile in to, po koncu tekme pa odsle z najbolj ponosnimi nemci vred zurat tja na glavno ulco. Tam smo spoznali nek folk in potem sem jz mal zalutala, tko kot ponavad. Ko sem prsla nazaj unih dveh ni blo vec tam in ko sem hodila tam ukol in iskala punce sem spoznala 5 ful vredu ljudi, backpacking parcek iz avstralije, Pam in Edwarda in tri domacine, Erico, Nicka in Sebastiana. Beseda je dala besedo in skupaj z njimi sem nato odsla v nek kao pub tam malo stran od Kudama. Poti do tja se ne spomnim, ker sem samo hodila za njimi in celo pot smo debatirali, zato res nisem bila pozorna, kje sploh hodimo. No uglavnem, prisli smo v pub (imena se isto ne spomnim) tam spil se ene dve, tri runde, debatiral, navadn, potem je bla pa kr naenkt ura 4 in sem se spomnila, da je najboljs, da grem pocasi domov, ker sem imela ob 8h zjutraj sluzbo. Takrat sem bla tudi ze skoraj cisto trezna. Uni so se ostali, zato smo si izmenjali cifre in Sebastian mi je povedal pot do U-bahna, ki je bil baje cist nekje blizu. Bil je ze cist dan ko sem sla. Ko sem zacela hodit, mi kmalu ni bilo pol kurca vec jasno kje sem in kam tocno ze morm, geradeaus un dann kurze links und dann rechst..wtf. no in ko sem tako hodila po Berlinu v okolici Kudama, v eni zrihtani soseski s high society fasadami na stavbah in gruntala kam morm sploh it in kje sem sla narobe, sem slisala, kako se mi od zadaj nekdo preblizuje. Ker nisem paranoicen tip cloveka se nisem sploh obracala, da bi pogledala kdo sploh je. V naslednjem trenutku je name planil en tip in mi skusal uzeti torbico. Ubistvu sta bla dva. Torbico sem zadrzala in jo vlekla k sebi in ker jo onadva nista mogla dobiti je eden od njiju stekel stran, drugi pa me je podrl na tla in me zacel boksati in brcati direkt v glavo, dokler nisem spustila denarnice in mobitela, nato je se on stekel stran. Ja no.. rahlo v soku sem se nato pobrala in zacela hodit naprej, kr nekam, na cesti ni blo nikjer nobenga, cez nekaj casa sem koncno prisla do enega odprtega bara kjer je sedelo par starejsih tipov. Dva sem prosila da sta poklicala policijo. Ko sem cakala na kapse so na radiu igral komad od Beatlov – Let it be. Takrat sem prvic in zadnjic za par minut zajokala. Pocutla sem se ful tko..cudno prazno. Potem ko sta koncno prisla policaja sem bla ze kr uredu. Najbolj mozno jasno sem jima po anglesko razlozila celo zgodbo in potem sta me odpeljala na postajo, tm je blo pa kr neki. Hotla sem preklicat bancno kartico pa sploh niso mel interneta (wtf?), da bi lahko pogledala za cifro. Prasal so me ce rabm zdravnika (halo?) sam se mi je mudil dam ker sem hotla cim prej preklicat kartico, ker mam gor kr nekej denarja, zato me je pol en kaps pelou dam in dal eno stevilko, kao d ko se spocijem nej poklicem, da bojo naredl zaslisanje akva. No cez cajt me je zacela glava ful bolet, zato sem sama sla do bolnice, za katero so mi pri policiji rekl da je kao najblizje. Bolnica je bla tud kr neki, tud mal mi ni blo jasn kam morm in ko sm stala tm je do mene prsla ena sestra in me upizdila da tm ne smem stat. Probala sem ji razlozit kaj je narobe, vidla je kasno glavo mam, pa me je useen skor vrgla ven ker nisem mela zdravstvene (ta je namrec pravtako bla v denarnici). Ko sm ji nekak le razlozila da sta me napadla 2 tipa me je posedla v eno sobo v kateri sm mogla cakat pol ure, da je prisel en dohtar. Razlozila sm mu kaj je narobe, pokazala sem mu potni list, sam se me ni hotu niti dotaknt al kokarkol pogledat glavo, zginu je ven in mi cez cajt prnesu tablete proti bolecini in reku da nej grem dam, da on ne more nc druzga narest (jebemti birokracijo ej). Nekak mi je uspel zrihtat se eno cifro od zobozdravnika (odkusena mam namrec tud spodnja sekalca, lih tok da me boli ce fejst ugriznem). K mi jo je sestra prnesla me tud pogledat ni hotla, al pa rect adijo sam dala jo je in sla stran. V tistem trenutku sem se pocutla kt..am, sploh ne znam opisat tega obcutka, sam verjemte, da je blo grozno. Velik bolj kot takt ko sta me unedva oropala. Pravzaprav unimdvema poboma (drugac sta bla crna) sploh ne zamerim tok, pac, ne vem kako sta zabredla tok dalec, da sta me na tak grd nacin ukradla, sam predvidevam da sta nujno rabla kes za ksne droge al pa kej, ker profija sigurno nista bla, ker je vseskup zgledalo skor mal smesno. Un, ki je zbezal stran je tadruzga celo klicov po imenu (Kevin), da nej se pobere. Tist ki me je napadu, se je pa pol ko sem se drla za njim, da nej ven iz denarnice fukne vsaj moje dokumente celo za par sekund ustavil in neki razmisljal, al bi al ne bi, sam pol vseen spizdil stran. Sam zakaj so mogli bit uni v bolnici tok zlobni, pa ne vem. No anyway, ko sem prsla domu iz bolnice sem sla sam se spat, pol me je pa zbudila cimra Katja (njej sem mogla povedat, da je sla namest mene delat) in povedla, da Sonja ze ve, ker so jo poklical iz policije. Sonja je pol kmal prsla in me peljala v eno drugo bolnico, tm so bli precej bolj prjazni (verjetno ker sem mela zraven Sonjo, ki se je vse zmenila). Zdravnik k je zgledov kt Robert Plant je bil ful prjazn in me je pregledov pa reku da skor zih nimam nobenih notranjih poskodb, ceprov sm mela oz. se zmerj mam na glavi ene tri res velike modrice in par manjsih busk. Sonja se je tud zmenila pol s policijo in s slovensko ambasado, kjer so rekl, da mi bojo placal prevajalca (ta more bit nujno uraden), ce bo prislo do kakrnegakol zaslisanja. Sam do zej me na sreco s policije niso se nic klical in upam da me tud ne bojo, ker nocem nic vec se ukvarjat s tem, ampak sam cimprej pozabt. Verjetno se tud njim ne da kej dost, vseen je to Berlin in verjetno se to dogaja kle vsak dan po 20x. Pa se nic ne vem, kje tocno se je sploh zgodil, tako, da itak ne morjo kej dost nardit.            Uglavnem, razn skrusenih zob in pobuskane glave in nekaj modric na hrbtu in popraskanih rok mi RES ni nic hujsga, donz sm ubistvu prou dobre volje, vesela da sem ziva in zdrava, da un ni mel ksnega noza zraven al pa kej, da mi je spizdu sam mobitel (auc, brez vseh cifer sm ustala) pa denarnico. Tko da donz ze cist normalno funkcioniram, dopoldne sem ze pomagala v hostlu, popoldne sem sla pa mal v mesto pa tko. Tud sama se zmer upam hodit okol, vsaj ob normalnih urah, ceprou cimre misljo, da sem mal nora.

            Vse skupaj me sploh ni sokiral, itak sem zmeraj vedla, da se take stvari dogajajo, sam nisem si mislila, da se bo kdaj kej tazga zgodil prou men. Pa se je, jebatga, tud hujse stvari so na svetu. Ena izkusnja vec, ena take vrste, da se mal bolj cenim lajf in to kar mam. Vesela sem, ker poznam tok uredu ljudi kot je Sonja, ki je res nardila vse kar je lohk, pa folk iz ambasade, ki so klical ukol in moje cimre, ki so mi stale ob stran vcer, ko mi je blo bedno. Poleg tega sem vesela, ker sem spoznala nov del sebe, “ta-pogumno” sebe, zej vem, da se lahko zanesem sama nase, da se znam postavt zase in poskrbet zase in da mi nuben nic ne more, tud torbice mi ne more kr tako ukrast, ce me lih ne zace brcat u glavo tok, da se bojim, da me bo ubil. Ce veste kaj mislm.

            Naucila sem se tud par stvari, recimo to, da res nikol ne ves, kdaj te kdo napade, tud ce je to center Berlina pri belem dnevu, in da res ni kul tkole zgodej zjutrej hodt sam ukol. Poleg tega sem pogruntala, da ce hoces, da te policija al pa dohtarji jemljejo resno, se mors ocitno jokat in zganjat paniko, ker ce si priseben in pogumen (heh), kot sm bla jz, pol ti ne bo noben kej dost pomagal, ker mislijo, da jim ni treba. Enkrat za vselej sem tud dojela (ceprov to bi lahko ze lan na exitu), da mors met v denarnici zmer cim majn kesa in nikoli bancne kartice.            

 Upam, da mi bojo cim prej poslal sem novo bancno kartico in zdravstveno. Pa do nadaljnega na svoj mobitel torej nisem dosegljiva.            

 Upam, da uni ki me poznate tega ne boste razlagal folku okol. Zdi se mi prou, da vi, ki vas najbolj poznam veste, sam nocem pa, da zvejo tko, usi. Pa res nocem, da pride to do moje familije, ker se jim bo zmesal od skrbi.            

Ja no, moj blog postaja vse bolj zanimiv, ali ne? =) .. pa sele en dober teden se kle =) ..haha.

Do naslednjic, lp!  

 ***Song of the day: Asian Dub Foundation – Truth hides 

***Quote of the day: Before we can forgive one another, we have to understand one another. By Emma Goldman 

***Place of the day: Hermannplatz

Vtis po prvih nekaj dneh Berlina? Dooooober. Res plejs zame narjen. Zaenkrat sem sicer pohajala bolj al manj samo po glavnemu centru mesta (ce ne stejemo une ponesrecene nocne voznje do C cone) in pa danes sem sla z Mitjo in skupino 16ih profesorjev iz neke primorske osnovne sole (z ravnatelnom sva se ful zastekala, lol) do mesta Potsdam, tam je ful huge park z nekimi palacami, tak za nedeljske sprehode.. Najbolj od vsega me navdusujejo tukajsnji ljudje, ker so vsi tok odprti in prijazni da sam gledas. Prejsn dan naprimer sediva s snezano pri kudamu in pijeva pir pa prisedejo cist tko eni pobje kao da lih kadijo pa ce bova midve tud, debata navadn, brez da bi kdo kej tezil kao, a sva frej pa to, kot se to u Sloveniji ponavad dogaja ce ti ze kdo zastonj kej ponud. Al pa prejsn dan ko je bla tekma Nemcija – Turkei, to sam gledas ej, folku se je mesal od srece, res zakon vzdusje, do 4h zutrj smo ga pol zural tm na ulci pri postaji Zoo z unim folkm (nazgana k kanta, nesledn dan sm prebruhala pol dneva, ni blo fajn, ker sem lih delala, ma dobro) In to z nemci, turki, hrvati… cimra se je celo zacopala v enga turka, je bil donz ze pri nas na obisku, heheh, tak simpaticn poba =) jz sm se pa ful zastekala z enmu nemcm, takmu fletnmu heheh. Bi mogla it donz na dejt lol, sam se mi pol nekak ni dal. Se vidmo v nedeljo verjetno, ce mi ne bo blo treba slucajno dezurat =(

Aja drgac pa itak ni zmerj vse popolno, un dan ko sm se zgubila in lutala po neki sumljivi cetrti sem naprimer vidla kako je en pijanc pretepov svojga kuza, tazga ful lepga huskija, sam pizda, k res nic ne mors nardit ane.. k pomoje bi se mene uzgav ce bi sla tja pa mu rekla da nej neha. K res sam gledas lahko in razmislas o tem, kako krut je lahko ta svet. Hmm.. Aja o waw, donz sm bla v eni res ogromni Buch store in mi je koncno uspel dobit On the road od Kerouaca v anglescini. cunj  in tega je pa prevec, pa prevec so kul, raj sploh ne gledam.. pa skoz ene razprodaje omg.

***Song of the day: SOAD – Metro

***Food of the day: riz alla varja (poizkusam jest vsaj prb. zdravo, ker drugac si hitr 20 kil tezji kle, glede na prehranjevalne navade, ki jih majo)

***Person of the day: Vucko z Lucije(eden od unih uciteljev, uci matematiko, tehta pa kakih 120kg, in je bil res hecen dons, ko je kr laufov in boksal v prazno cel cajt tam po unem parku v Potsdamu in zraven mel prizgano muziko na mobitelu, kao Eye of the tiger, pa res najvec turistov ukol. Ne vem ce si lahko predstavljate kako je to zgledal sam je blo res za umret smesno=)

Obozujem parkce

Ena od palac od kralja, ki je v Nemcijo upelou krompir.

Sehr romantisch

yeah =)

Zakaj 2? ker ni blo prvic. zakaj .1? ker verjetno ni blo zadnjic.

Jah nic, vcer zvecer sem rabla mal cajta zase in svojo muziko in sem odsetkala mal ukol, prsla nekam do enga U-bahna, se usedla gor in izstopila na postaji Temptowerpark al neki tazga. res luskan park, tak ugromen, zraven pa ful vode z ladjami.

Ko sem spila pirceka (zej preizkusam vse mozne nemske znamke piva) sem odsetala naprej, prsla do avtobusne postaje in ker sistem lokalnih avtobuseov ni tok u izi kot sistem S in U Bahna (sploh ce si brez zemljevida) sem se po nesreci odpeljala kr nekam do ene Tunnelstrasse, kr ena high society soseska, kr neki. ker je bla ura ze cez 11 so busi bli tam zelo redki, zato sem sla nazaj do cilivizacije kr pes.

 nato sm se usedla na s bahn ki vozi v krogu okoli berlina, in izstopila na kr eni postaji, ker se mi je zdelo da od tam vozi podzemna do centra. no, to je bila napaka, ker je bla ura takrat ze mal cez polnoc, in so podzemne nehale vozt. opala. iz tiste postaje sm se lahko peljala potem samo se do naslednje postaje, tam pa ni bilo druzga kot nocni avtobus. najbol je blo bedno to, da sem bla brez zemljevida in da sploh nisem tocno vedla kje sem. no potem sem se usedla na taprvi nocni avtobus ki je prisel mimo, pa se na tistega sem mogla cakat skor pol ure. ful je bil mraz, btw. sem bla zih, da gre ta nekam prot centru, ker sem predvidevala da dlje od centra ze ne more it. nooo… ane… lahko gre. na tistimu busu so bli sami cudni tipi, taki sumljivi vsi. lol, pa jz zraven. tud sanjal se mi ni, v kero smer se peljemo, pa se imena ulc so bli cist kr neki (pankstrasse npr.). no da mal skrajsam vse skup, ker se mi mudi it ven na pivo, po kaki dve uri trajajocemu bezlanju po C obmocju berlina, v tam okoli Oranien-a (ce pogledate na zemljevid, boste vidl da je to precej dalec stran od centra), prestopanju iz enega nocnega busa na drugega, mi je koncno nekak uspel prit do Alexanderplaca.

ura je bla 3 zjutraj. pocutla sem se kot klosar ko sem s kapuco na glavi potem zdela tam na klopci in cakala na taprvi Ubahn ob 4h zutraj.

 domov sem prisla ob petih. res cel cas nisem vedla al nej se smejem al jokam, al nej grem kr jutr na tapru avion pa nazaj dam, ker to pa ne mors. sam ubistvu mi je blo vse skup ful smesno. naporno, mal scary ampak smesno. yeah, take stvari se men pac dogajajo, neki tazga je blo za pricakovat.

 drugac je pa tuki ful fajn, kej vec pa napisem jutri, dans se mi mudi, ker bo kmal fuzbal. pri brandenburskih vratih pricakujejo okol pol miljona ljudi. spet nekej zame. upam da ne boste bral jutri Lost in berlin 2.2 ;P

ajde

No evo, pa sm kle.

Pot do hostla je potekala presenetljivo brez kakrsnihkoli problemov, samo do celovskega letalisca smo prsli z manjso zamudo, ker je moj dragi ocka rekel da pozna pot do tja, pa se je potem izkazal, da je ne pozna lih najboljs, tako daa.. smo mal za brezveze delal kroge po celovcu.

Na avionu bi mogla sedet pri oknu, samo ker sem tazadnja prsla gor mi je ze en turk zasedel mest, pa se nisem hotla kregat z njemu. Pol mi je blo sicer zou da se nisem, ma dobro.

 Ko sm prsla v hostel, sem dozivela res topel sprejem, takoj so mi dal vedet, da so tukej vsi k ena velika druzina (ubistvu mi je to Mitja – sef) dejansko rekel. Tako da se mi je takoj odvalil kamen od srca.

Pa se lejka (moja sosolka) je tukej se do torka in itak je blo ful fajn ob prihodu padt v objem nekomu, ki ga res dobro poznam:) Poleg nje sta tukej se dve moje sosolke – Snezana in Milena – ki bosta tukej do 12.avgusta in sta tud obe sila prijazni punci, tko da ful fajn. Obstaja se poba po imenu Primoz, samo ga trenutno ni. Pride nazaj drug teden al kdaj. S temi tremi si bom delila flat zraven hostla. Tak bol majen je, ampak ful simpaticen. Ima visoke strope, to mi je zelo vsec. Pa se hladen je skoz. Do torka sem pa v svoji sobi v hostlu.

 Vcer smo sli popoldne z lejko, njenimi odfukanimi starsi in mileno pogledat tehnoloski muzej. sem vidla stare vlake pa ladje pa avione paaaa… ful stvari:)  potem smo sli se do enga jezera tam na obrobje berlina, kamor hodi folk na nedeljsko ciliranje. Na tako sceno kot je blejska zaka. tja se dvajset minut vozis z vlakom ,pa sem bla tok sfukana, da sem spala tja in nazaj.

 Aja, pa pijejo ga tukej skoz  po malem, svasta, ze vcer takoj ob prihdu sem dobila pir za pit, pa pol senga pa senga, tako da sem bla po eni uri v Berlinu ze kr mal na glavo. dober zacetek, res. ko smo prsli v hostel sem bla tok utrujena, da sem sla samo se spaaaat. Danes sm pa spocita in pripravljena, da zacnem spoznavat mestu. jupi

Se tipkamo

Matr ej, se zmer nisem cist dojela, da je dejansko prisel dan odhoda. Ze od februarja, ko sem zvedla, da grem v berlin sem komaj cakala ta dan, zdej, ko se je cisto zares zgodil, bi ga pa najrajs prestavla se za kak tedn naprej.. (sej veste, kok rada odlasam stvari, heh).

V bistvu niti ne vem, zakaj sem tok zivcna. Sej se gre samo za par mescov, pa sej je sam Berlin in ne ksna afriska puscava al pa ledenik na antarktiki. Sam ne vem, vseen se mi zdi, da je konc enga obdobja in da nikol vec ne bo tko kot je bilo (sej veste, kok rada dramatiziram.. heh heh).

Uglavnem ja, cez par uric (zej je ura 2, avion mam ob pol 9) grem v berlin (na prakso – ce slucajno bere to kdo, ki ne ve). Zaspat sploh ne mislm poskusat, ker itak ne bi mogla, tako da pijem redbull (un, ki ste mi ga dale za sabo, bejbe moje drage – sam ni placa (prav tako ga ni za kisle kumarice in piskote:( )) in cakam… Spakiran mam skorej vse, se mojih 45878456456 giga muzike morm nekak skup zbrat. Aja, lol, kovcek pomoje tehta ene 60 kil in ne dovoljenih 20, tako da bom pomoje mogla doplacat kr precej kesa, hahah. Sam kaj nej nardim, ni se mi dal zbirat kere cunje bom vzela sabo, tako da sem not vrgla skoraj vse majce in poloverje pa hlace, pol pa itk se trenerko pa ceveljce pa teniske (za laufat – berlin ma fulj takih finih parkcov btw;), pa brisace, pa posteljnino (ki niti ne vem ce jo rabm) pa gate pa stumfe, itd.. no in kr naenkt je bil kovcek do fula poln. Se zej ne vem kako mi je uspel naknadno stlact not se Jimby-ja ino Funkey-ja, ki bi ju skor pozabla doma. Upam da ni prevec cudno, da skorej 22 let stara “zenska” vlac sabo po svetu dve plisaste opice.

No, tale blog sem uglavnem ustvarla zato, da bom lahko kar tukej gor (upam da cim bolj redno) napisala kaj pocnem in kako se mam, pol pa berte ce & ko se vam da. Mogoce sem pa nadarjena in ratam slavna kot Bridget Jones =)

Na slisanje kmalu.

Song of the day: Devendra Banhart – Seahorse

Cat of the day: Ull

Eucouraging quote of the day: “Twenty years from now you will be more disappointed by the things that you didn’t do than by the ones you did do. So throw off the bowlines. Sail away from the safe harbor. Catch the trade winds in your sails. Explore. Dream. Discover.” – Mark Twain